Ana Svetel: Steklene stene_Generatorji zgodb

Podcast
Generatorji zgodb
  • SEGZ2050610 - Generatorji zgodb - Ana Svetel
    59:37
audio
59:37 Min.
Metka Sušec Praček: Ni me več strah_Generatorji zgodb
audio
59:39 Min.
Marija Jakopin: Kristalna smrt_Generatorji zgodb
audio
59:36 Min.
Miriam Drev: Po poti se je zvečerilo_Generatorji zgodb
audio
59:36 Min.
Andraž Rožman: Tega se ne da izbrisati_Generatorji zgodb
audio
59:39 Min.
Denis Škofič: Tuskulum_Generatorji zgodb
audio
59:37 Min.
Muanis Sinanović: Vse luči_Generatorji zgodb
audio
59:37 Min.
Lilijana Homovec: Nekdo vedno odide prvi_Generatorji zgodb
audio
59:37 Min.
Miklavž Komelj: To noč bom terjal od tebe tvojo dušo_Generatorji zgodb
audio
59:37 Min.
Maja Drolec: Jeben laif_Generatorji zgodb

„Četrta knjiga Ane Svetel (1990) Steklene stene (Beletrina, 2024) je zbirka daljših kratkih zgodb ali kar novel, ki se stikajo predvsem v tonaliteti; atmosfera zgodb je krhka, subtilna, mestoma se ustvarja tudi občutek nežne melanholije, vsakdanji dogodki se prepletajo z zamolkom, kar privede tudi do nelagodja. Pisateljica ustvarja občutek, da je absolutno prisotna v svetu svojih junakov. Pri tem ne gre za tisto pripovedovalsko vsevednost, pač pa z zamolkom, drobnimi, a pomenljivimi detajli, pa tudi z občutjem nepopolnosti in preteče izgube, nenazadnje je v zgodbah ves čas prisoten občutek, da nekaj razpada, bodisi odnos bodisi občutek pripadnosti, ustvarja nevsiljivo napetost. Nelagodje pride kot rahlo pokanje stekla, ki ga sprva ni mogoče opaziti, potem pa ga ni več mogoče ustaviti.“ (Gabriela Babnik Ouattara)

Ana Svetel (1990) je po poklicu etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, in avtorica znanstvene monografije Spremenljive krajine severovzhodne Islandije (2024). Podpisuje se tudi pod pesniški zbirki Lepo in prav (2015) ter Marmor (2022) in kratkoprozno knjigo Dobra družba (2019) – vse so bile nominirane za vidne domače literarne nagrade.

 

Ana Svetel: Glaswände

Das vierte Buch von Ana Svetel (1990) Glaswände (Steklene stene, Beletrina, 2024) ist eine Sammlung längerer Kurzgeschichten oder Novellen, die vor allem durch ihre Tonalität miteinander verbunden sind. Die Atmosphäre der Erzählungen ist zerbrechlich, subtil, stellenweise entsteht eine zarte Melancholie. Alltägliche Begebenheiten verweben sich mit dem Schweigen – was mitunter auch ein Gefühl des Unbehagens hervorruft.

Die Autorin erweckt den Eindruck, absolut in der Welt ihrer Figuren anwesend zu sein. Dabei handelt es sich jedoch nicht um eine allwissende Erzählhaltung, sondern vielmehr um eine Erzählweise, die über Schweigen, kleine, aber bedeutungsvolle Details sowie ein Gefühl der Unvollständigkeit und drohenden Verlustes wirkt. Es ist ein ständiges Gefühl von Zerfall spürbar – sei es in Beziehungen oder im Empfinden von Zugehörigkeit – und dieses schafft eine leise Spannung. Das Unbehagen tritt wie das feine Knacken von Glas auf – zunächst kaum wahrnehmbar, doch schließlich nicht mehr aufzuhalten.
(Gabriela Babnik Ouattara)

Ana Svetel (1990) ist Ethnologin und Kulturanthropologin und arbeitet an der Philosophischen Fakultät der Universität Ljubljana. Sie ist auch Autorin der wissenschaftlichen Monografie Veränderliche Landschaften Nordostislands (Spremenljive krajine severovzhodne Islandije, 2024). Außerdem veröffentlichte sie die Lyrikbände Lepo in prav (2015) und Marmor (2022) sowie den Kurzgeschichtenband Dobra družba (2019) – alle wurden für bedeutende slowenische Literaturpreise nominiert.

 

Gefördert I podprto: URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

Schreibe einen Kommentar