Slovenska jezikovna kavarna v mestnem predelu Harbach v Celovcu je zasebna pobuda treh žensk. Ob javni učni ponudbi se mnoge manjše in večje iniciative, kulturna društva in seveda posamezniki in posameznice trudijo za dobro znanje slovenščine in za to, da slovenščina na Koroškem, Štajerskem, na Dunaju – skratka v Avstriji ostaja živa in tudi pridobi na govorcih jezika.

Jezikovne kavarne so medtem obče znane in priljubljene pobude za krepitev komunikacijskih sposobnosti pri učenju ali izpopolnjevanju jezika in so se – tako je brati – v Avstriji začele razvijati od 1990-ih let naprej. To iz potrebe, zaradi različnih družbenih procesov, kot sta to mdr. migracija ali evropska integracija. Osnovna ideja Jezikovnih kavarn je zamisel, da se ljudje jezika bolje naučimo ob sproščenem pogovoru, v neformalnem, prijetnem okolju. Jezikovne kavarne so uvedle in ustalile predvsem humanitarne organizacije.

V prispevku, ki ga je pripravila Mira Grötschnig-Einspieler, predstavljamo, kako deluje Slovenska jezikovna kavarna v Celovcu, v uvodu pa nam ena izmed pobudnic te zasebne iniciative predstavlja svojo socializacijo v slovenskem jeziku.

Sprachcafés zur Förderung der kommunikativen Fähigkeiten in einer Zweit- oder Fremdsprache in lockerer, nichtschulischer Umgebung gibt es in Österreich seit den 1990-er Jahren. Initiiert wurden sie vor allem von humanitären Organisationen, um Migrantinnen und Migranten neben Sprachkursen einen besseren Einstieg in ihre neue sprachliche Umgebung zu ermöglichen. In Klagenfurt besuchten wir ein slowenisches Sprachcafé, das auf Privatinitiative von drei Frauen entstanden ist. 14-tägig treffen sich die Teilnehmerinnen im Café Gernda, in der Diakonie Harbach, um besser slowenisch zu lernen, bzw. Ihre guten Slowenischkenntnisse zu verbessern.